Koraki Marije Magdalene po Kristusovi smrti
Legende o vitezih templjarjih, starodavnih tokovih krščanstva in življenju Marije Magdalene se prepletajo na jugu Francije v regijah, kot sta Provansa in Camargue. Ti kraji so postali romarski cilji na območjih fascinantne lepote in skrivnosti. Nekateri od njih so bili omenjeni v knjigi Dana Browna Da Vincijeva šifra, drugi pa so še vedno malo znani, na primer sama jama, kjerŠtevilni ljudje po vzponu na goro po ozkih poteh, prozornih rekah in bukovih ter hrastovih gozdovih padejo na kolena pred ljubečo energijo votline, imenovane Sainte-Baume.Magdalena je na tem kraju res meditirala in molila, dejstvo je, da tam vlada vzdušje ljubezni in spominjanja, ki napolni srce," pravi francoska novinarka Frédèrique Jourdaa, ki je napisala knjigo o korakih Kristusove apostolke na jugu Francije (Sur les Pas de Marie Madeleine). O Mariji Magdaleni je v zadnjih letih izšlo veliko knjig. Razlog za to je nenadnoPo mnenju večine avtorjev tega toka Marija Magdalena nikoli ni bila prostitutka, temveč zelo vplivna Kristusova apostolka, pridigarka in voditeljica ene od prvih krščanskih skupnosti.
Toda če se je ta zgodba res zgodila, zakaj so jo prikrili? Po mnenju teh raziskovalcev obstaja več odgovorov. Eden od njih pravi, da je imela Marija Magdalena v prvih krščanskih skupnostih tako velik vpliv, da so nekateri apostoli njeno moč začeli razumeti kot grožnjo. Jezus je v času svojega življenja dal veliko prostora ženskam, ki so v Palestini njegovega časa veljale zaŠtevilne njihove privrženke so bile ženske, ki so občudovale njihov nauk o ljubezni in enakosti. Ta skupina žensk je podpirala Jezusa in njegove apostole z zagotavljanjem sredstev za hrano in zatočišče. Njihove članice, med njimi tudi Marija Magdalena, so bile zelo spoštovane. Izročilo pravi, da je svetnica veljala za apostolko apostolov, saj je bil njen vpliv velik. Še danes se taNaziv ji podeljuje pravoslavna katoliška cerkev. Po Jezusovi smrti pa so skupine, povezane s skupnostmi apostolov Petra in Pavla, spet sledile tradicionalnim judovskim patriarhalnim vzorcem in bile zadržane do tega ženskega vpliva. "Prve krščanske skupnosti so se med seboj precej razlikovale. Obstajala so različna krščanstva, ki so med seboj tekmovala,pravi raziskovalec Juan Arias, avtor knjige Marija Magdalena, zadnji tabu krščanstva.
Poleg tega bi glede na apokrifne evangelije, ki so jih našli v egiptu v Nag Hammadiju, krščanstvo Marije Magdalene lahko imelo pomemben vpliv gnostikov, predkrščanskega mističnega miselnega toka, ki se je rodil v Egiptu (v Aleksandriji). Po mnenju gnostikov sta Magdalena in Jezus živela skrivnost svete zveze (gr. hieros gamos) ne le z notranjim povezovanjem svojega ženskega inmoški kot par.
Poglej tudi: Vodnik po policah: kaj morate upoštevati pri postavitvi svoje policeMarija Magdalena bi bila zvesta apostolka
Vplivni položaj Magdalene in ljubosumje apostolov sta bila dokumentirana v gnostičnem evangeliju Filip, ki je bil napisan v 2. ali 3. stoletju po Kristusu. v tem spisu apostol Peter celo očita samemu Mojstru, da je pred vsemi poljubil Marijo Magdaleno na usta, kar je bilo v nasprotju z judovskimi običaji. še vedno je bila po mnenju teh avtorjev Magdalena tista apostolka, ki je najbolj razumela naukNekateri od teh avtorjev zagovarjajo teorijo, da so, da bi poskušali ustaviti vpliv apostolke, začeli širiti govorice, da je bila kamenjana prostitutka, opisana v evangelijih. To prevaro naj bi katoliška cerkev priznala šele skoraj dva tisoč let pozneje, na drugem vatikanskem koncilu. poDanes se pri mašah 22. julija, na dan, ki ga je Katoliška cerkev posvetila svetniku, namesto zgodbe o kamenjanju bere pesmica, ki govori o sveti združitvi med dušo in Bogom.
Dejansko nam kanonični evangeliji (ki jih je sprejela Cerkev) pripovedujejo, da se Marija Magdalena ni bala slediti svojemu Učitelju, kamor koli je šel, in da mu je med križanjem stala ob nogah in se soočala z vsemi tveganji, medtem ko so se apostoli v strahu pred aretacijo zatekli.Ona je bila tista, ki je apostolom oznanila, da je Kristus vstal, in tista, ki se ji je Mesija po svoji smrti prvi prikazal, kar kaže na njeno izjemno posebnost med vsemi.
Poglej tudi: 24 nenavadnih stavb po svetuMarija Magdalena, Jezusova žena
Najbolj sporna med njimi je tista, ki zagotavlja, da naj bi bila Marija Magdalena poleg predane apostolke tudi Jezusova žena. Margaret Starbird je velika zagovornica te ideje v svojih dveh knjigah, The Bride in Exile ter Mary Magdalene and the Holy Grail. Margaret je zapisala: "Ni bila pokorna grešnica, ampak soproga, nevesta, kraljica." Raziskovalec Juan Arias je tudiTo stališče zagovarja z navedbo, da je bilo po takratnem judovskem izročilu nemogoče, da rabin, kot je bil Jezus, ne bi bil poročen. V 1. stoletju, ko je živel Jezus, je bila poroka med Judi praktično obvezna.
Eden od drugih odgovorov o razlogu za to skrivnost kaže, da je bila zgodba skrita, da bi zaščitili Marijo Magdaleno in morebitne Jezusove potomce. Številni raziskovalci trdijo, da je Magdalena pobegnila v Galijo, zdaj Francijo, da bi se izognila preganjanju prvih kristjanov. V tej različici so apostolka, njen brat Lazar, njena sestra Marta, Jožef iz Arimateje, učenci MarijaJakob in Marija Salome sta med drugim z ladjo prispeli v Saintes- Maries-de-la-Mer in se nato odpravili na francosko podeželje. V to mesto še vedno vsako leto romajo cigani z vsega sveta k sveti Sari. Po lokalnih legendah in mnenju avtorja Da Vincijeve šifre je bila Sara hči Jezusa in Marije Magdalene - in prednica francoskih kraljev Merovinških.
Provansalske zgodbe pripovedujejo, da se je apostolka po pridiganju ob Lazarju in Marti v različnih mestih v Galiji za zadnjih 30 let svojega življenja umaknila v jamo. Svetnica naj bi umrla pri 64 letih, njene kosti ali vsaj kosti 1,57 m visoke ženske sredozemskega porekla, ki je živela v 1. stoletju po Kristusu, pa so še danes na ogled v baziliki svetega Maksimijana,Tudi če menimo, da je ljubezenska zgodba med Jezusom in Marijo Magdaleno zgolj fantazija, kot si želijo raziskovalci, kot je Amy Welborn v svoji knjigi Dekodiranje Marije Magdalene, to še ne pomeni, da ti avtorji ne priznavajo izjemnega vpliva in pomena Jezusove apostolke.Bogoslovje ni resna zgodovina," pravi katoliška raziskovalka Amy Welborn. "Na Marijo Magdaleno pa lahko gledamo kot na veliko žensko in svetnico, ki je vzor vsem nam."